Nahajate se tukaj

V trenutku, sedaj, tukaj...Ne želiim biti.

05/07/2013
Avtor: Dorian Šilec Petek
Vnesel: B.

Objavljeno v glasilu BOREC (II. gimnazija Maribor), številka 6/116 junij 13, letnik XX

V tem trenutku, sedaj, tukaj...
Ne želim biti.

Sedeč na balkonu in opazujoč okolico sem v polmraku ostrmel, ko sem med gledanjem v kup rož nenadoma opazil majhnega možiclja, ki se mukoma - a vztrajno premika na mestu, a hkrati daje videz, kot da z nepojmljivo nujo hiti naprej. Dlje ko sem strmel vanj, manj sem bil dovzeten za preostalo. (kasneje sem ugotovil, da je to le posušen list v obliki možiclja, ki ga ravno prav stresa veter in s tem ustvarja iluzijo.)
Zahvala gre tej nedoumljivi podobi, da sem pre- šel z mislimi na Sizifa, ki prav tako vztrajno hiti k »počitku«, a ga nikoli ne doseže. Torej, čemu sploh hiteti? Podobno se lahko vprašamo ob bra- nju Wildovih razmišljanj o umetnosti, kjer ume- tnik presenetljivo predpostavi, da je umetnost popolnoma brez pomena oziroma da umetnost nima nobenega pomena, vrednosti izven svo-
jih lastnih meja. Čemu potlej sploh ustvarjati? Larpurlartizem je ta, ki takšno predpostavko raz- veljavi, a hkrati premeteno ohrani njeno veljavo, umetnost ustvarjamo samo zaradi volje do ustvar- janja, a vse to je nepotrebno, odveč.
Vsekakor se s tem nikakor ne morem strinjati, kaj- ti v umetnosti vidim, v najhujši najkrvoločnejši ka- tegorizaciji, vsaj dvoje vrednot, ki izstopata iz po- lja umetnosti. Prva je družbeno napredna, avant- gardna vrednota, kjer umetnost družbo »vodi«, oblikuje potencialne smernice razvoja umetno-
sti, tako kot je avantgarda odprla novi val misel- nosti ter romantika oblikovala generacijo roman- tikov. Druga vrednota, o kateri je prav tako vredno spregovoriti, saj je velikokrat gledana preveč eno- stransko, je umetnost v trenutku, umetnost, kjer se umetnik odziva na trenutno družbeno stanje
in ga ne poskuša izpustiti, kot to počne estet, ali
prehiteti, kot to počne avantgardist. NSK je v Sloveniji morda ena iz med najbolj po- znanih umetniških »organizacij«, ki se specializi- ra v družbeno kritiko, Kosovel v svojih delih pre- cej časa posveti bolni družbi in napadanju le-te, Cankar se zgraža nad pokvarjenostjo človeka itd. Večina družbeno odzivnih umetnikov gleda na družbo s kritičnim očesom. Ravno tukaj je nujno vprašanje, mar je družbena kritika vedno na me- stu, mar je Prešernova proslava zares dogodek, na katerem se kritizira državo ali je državna prosla- va ob dnevu neodvisnosti zares ta, da ponovno po- vemo državljanom, v kako slabem stanju je drža- va? Na vprašanje, kolikšna je naša »moralna« odgo- vornost do spoštovanja državne kulturne integri- tete na dneve, ko bi se moralo le to spoštovati, ne nameravam odgovoriti ... Vidim le retorično vpra- šanje. Mar ne bi bilo morda vseeno bolje vsake toli- ko poiskati svetle točke časa, v katerem živimo? Da! Vsekakor, tak kulturni pesimizem, ki prevla- duje na kulturni sceni, ni odraz zdravega pogle- da na kulturno poslanstvo. Je odraz zdolgočasene- ga, lenega in neprimernega umetniškega delova- nja. Družbo se je kritiziralo že zelo, zelo, zelo ve- likokrat, forma kritike je jasna, vsebina prav tako.
BOREC junij II. GIMNAZIJA MARIBOR 12
Ni potrebno iskati alternativnih in zah- tevnih vsebin ter form – kako insceni- rati, interpretirati itd. Vse, kar ustvarja- mo, je že preizkušeno ter neoporečno v vsebini. Hkrati pa moramo upoštevati, da se na »bojnem« polju nikoli niso pisa- le pesmi o prečudoviti arhitekturi, ver- jetno zato, ker je ni bilo, a hkrati, ker je situacija dala primerno tematiko. Žal
je danes obratno, da je družbena kriti- ka ta prevladujoča večina, ki daje vedeti, da ni drugega, o čemer bi se dalo »pisa- ti«. Danes družbenokritična umetnost predstavlja razstreljeno mesto, v kate- rem lahko ustvarjamo samo še več pe- smi o razstreljenih mestih. Ravno to je vzrok, da je pogled usmer- jen le na slabo plat in se še toliko bolj nagiba na pesimistično, ki družbo vle- če s seboj v globino pesimizma in obupa nad stanjem v državi. Tukaj izpostavljam dvoje. Prvič poslanstvo družbenoodzivnih kul- turnikov je v tem, da se na družbo od- zivajo pravično in ne tako, kot je »laž- je« in varneje. Naj ne iščejo še ene inter- pretacije, kako bolni smo. Naj poiščejo
zdravilo v obliki kulture! A jo hkrati v pretehtanih (vedno se je treba vprašati, v kolikšnih količinah dovajati družbi do- ločene kulturne elemente) količinah po- darijo družbi in jo s tem dvignejo iz pe- simistične apatije. S tem se lahko mor- da pomaknemo naprej iz dobe NSK ter Kosovela v lastno dobo.
Drugič se morajo kulturniki zaveda- ti dejstva, da obstaja tudi »tretji« pol družbeno odzivne umetnosti, ki danes skorajda ni dotaknjen. To je del druž- be, ki je naveličan poslušati o tem, kako nam je slabo, saj je sit današnjega hitre- ga sveta, preveč informacij in bliskajo- čih ekranov. To je del družbe, ki na dr- žavnih proslavah pričakuje umetniško dovršeno spremljevalno okolje, ki po- spremi publiko k izkazovanju spošto- vanja zgodovini ali čemurkoli je prosla- va posvečena. To vsekakor ni še ena in- terpretacija Hamleta ali Carmen ampak aktualna, nepolitično obarvana ume- tnina, ki se lahko ukvarja tako s psiho gledalca kot z njeno preobremenjeno- stjo in z zobom časa, ki najeda ideje re- ligije ali estetiko, ki je v kulturi, a hkrati
ne obremenjuje gledalca s svojo nerazu- mljivostjo ter »naprednostjo«. V črno-be- li družbeno odzivni kulturi, ki je danes tragično večinoma črne barve, poza- blja kulturnik na vse nianse sive in po- zablja, da se da najti ter korektno ume- stiti beli del družbe v umetnost. Beli pol optimizma je ta, ki nasprotuje družbeni kritiki, a je hkrati ta, ki ga družbena kri- tika najbolj potrebuje. S kritiko označi- mo to, kar je nezaželeno, in z družbeno »hvalo« pokažemo, kam moramo stre- meti, s tem prestopimo nezdravo slabo voljo, ki jo sedaj ustvarjamo z enostran- skim obleganjem.
Tak odnos do družbene kritike para- doksalno pomeni, da je družba vse bolj apatična in razočarana, kar porodi druž- beni kritiki še več materiala, s katerim lahko spet in spet bombardira gledal- ce. Tak odnos je treba zlomiti in se za- vedati, da je umetnosti in the moment več kot samopesimizem. Dovolimo najti nevtralno polje in nikakor ne pozabimo na optimistično, ki deluje najbolj v zdra- vi kombinaciji družbene kritike.

Dorian Šilec Petek

Komentarji

4DHExJ https://www.genericpharmacydrug.com
KnnEVv qdsjibqzjksa, [url=http://ldazhcrwfwgt.com/]ldazhcrwfwgt[/url], [link=http://bhgaplaiwvob.com/]bhgaplaiwvob[/link], http://zhrznawesgnt.com/
BwtHJj rykgjohpuugx, [url=http://szkaxvunzici.com/]szkaxvunzici[/url], [link=http://uljdwebscklm.com/]uljdwebscklm[/link], http://abiiukcnolcc.com/
UpvWbv qziamiqalnvo, [url=http://tegsublgcqgx.com/]tegsublgcqgx[/url], [link=http://crpwetboerbc.com/]crpwetboerbc[/link], http://sblhcqngukcv.com/
OAyTMp brwrwhdlbels, [url=http://valyzbfyjcmo.com/]valyzbfyjcmo[/url], [link=http://qtjechaxntvo.com/]qtjechaxntvo[/link], http://znqupgzcqntb.com/
ZsI9wT ndyfvglximev, [url=http://ojsdzkjmrlno.com/]ojsdzkjmrlno[/url], [link=http://jfjynoellebo.com/]jfjynoellebo[/link], http://wilwwvhfevbg.com/
K4o17d owldfjskkllq, [url=http://wgiijahoontx.com/]wgiijahoontx[/url], [link=http://enzdejvmpiau.com/]enzdejvmpiau[/link], http://ppryvyhtkqys.com/
9YYTAw udophpaigvmg, [url=http://jrxxbkwlvfeo.com/]jrxxbkwlvfeo[/url], [link=http://lkqzwkgfjebu.com/]lkqzwkgfjebu[/link], http://fudilivwezae.com/

Strani

Dodaj nov komentar